opet!

Tako. Kocka je padla nateee. Odločena odločena in trdno prepričana sm da bom dans nardela svojo pisarniško revolucijo! Kličem po re-vo-lu-ci-ji!! Vsak dan, namesto običajnega lenarjenja se bom pridno spravla k računalinku in napisala zapis dalši od pitnajst dolgih staukov. Okej nam lih štela, ampak tko, na uč:) To je dobr za obči blagor. Okej, ne ( sej vem da je moj edini tru fan Petra ane:D ) za moj blagor. Mogoče izboljšam svojo slovnico ( ja, ja vem da moj jezik ni knjižni zborni ampak vseen ), se naučim kam res spadajo vejce, in velik IN naredim-napišm spomine da potem ko mi bodo noge se tresle in bom že sploh stara in osamljena brala kaj sm napisala in kaj se mi je dogajal pred 60 leti. 60 leti? Fuuuf. To pa je. Sploh si ne morm predstavlat kako je met 60. Niti 30 ampak useen no. Človeku pr pedesetih se zdita dve leti, tok kratki kot men dva mesca. Plačaš par računov mal poklepetaš s prjatli greš na potovanje in že sta mim dve leti. Za NJIH. MEN se zdita dve leti ogromn. Ponavad se v dveh letih pr starejših ne spremeni ogromn ( razn če je lih prelomnica ampak prelomnice se pač ne dogajajo perijodično na usako leto.. ). Js pa nimam pojma kaj se bo iz mene zarodil v dveh letih. Lahko postanem morilc do takrat. Neki ti klikne: klik! in razmišlaš mal drugač, fajn drugač, preveč drugač in začneš delat stvari na katere nebi pomislu pred enim mescom nikol. In prauzaprau NOČM tega klika. Nočm bit morilc:D. Js sm čis zadovoljna s tem kar sm.

Okej postaja pregloboko:D. Noja. Dans je dan sproščanja- z Anjo u makdonalc pa u Dm pa u barvico pa k njej. Pa gledanje televezije s Petro. Pa kar bo še naneseu dan. Res, res si želim tistega blokca . Tok mi je lep. In točno točno že vem kaj bi notr napisala. Kaj bi notr nalepla. Zato sm se odločla da ne nardim svoje običajne napake, ki je da se prenaglim ker si nečesa zares želim ( okej razn pri barvicah, kapah in skicerkah, kerokol kupm mo bo ušeč:) ) in potem kupm stvar ki je na nek način meni popoulna ampak ni tično taka k sm si jo želela. In to NI kul. Hočm črte, in svetlo zelene platnice. Nočm kar! stran s karami . Stran s karami. Oja. Kare. K smo v leklerku kupoval zvezke za 9. razred sm si nagledala vsa razna pisana sadja ki bi mi delala lušte med nepreveč vzpodbudno zabavnimi urami. Naložila sm si v modro košarico, poleg barvic in kulijev. Kupm, sm srečna z izbiro doma pa začnem nalagat in ugotovim da je polovica zvezkov ne črtastih, ampak pazi to: karastih -.- Skratka za fiziko in matematiko sm definitivno mela zaloge.
Ampak so hitro pošle glede nato kok rada čečkam poooovsoood:).

(Ona je moje gnojilo:D Ahaha)

Noja. Amerikas nekst top model me že glasno kliče in pričakuje. Za tem pa še rosvel. Pa potem druženje. In potem še haus. Lepši dan v tej gnilobi? Nikakor nebi mogeu bit:).

Pa bom še mal no. Pr Anji so mal prenovil stanovanje. In mi je ful ušeč. Taka pastelno vijolčna. Taka.. domača. Pol pa še una ura.. s kavico:). Hahah. Ampak, nihče, NIHČE ne zmaga Tejinega frisa na sliki izpred let:D. Ohja.

Učerej že tko sm mela ful stvari za delat ane glede na to da sm mela dans 3 stvari, sm mogla it pa še na opero da ne bo moja prazna glasbena mapa pokvarila zanekrat še dokaj visoko povprečje:D. Noja. Predragi oča mi reče da je zrihatu opero za gledat. Seveda nism skakala do stropa ker me po pravici visoki toni drug za drugem ne naredijo srečne, ampak ko sm zvedla da je naslov Sv. Martinsm si mislna da bi lahko blo zabavno, mogoče kkšn puran po zraku leti pa to:D Žurka pač. In je blo v Stolnici. Okej... mal sumljiv ampak neki sm slišala da zdej v operi nemorjo nevem kaj, zakaj.. Potem pa pridem tja v cerkev v večerni uri in se zicnem na bolečo trdno škrlatno prevleko klipi ki se je naevarno nagibala in grozila da zgrmim na mejhno stopničko ki jo uprobaljam za podstvaek za noge ko je že lih nijno treba k maši v Črnomlju da potem ni grdih pogledov. In poberem program: (pazi kaj preberem) latinska MAŠA sv. Martina. Js sm bla kr tko-.- Ne sej nimam nč proti ampak pesmi je blo naslov Otče naš. ( ja otČe ja ) Noja. Ker me je čas res priganju sva se z mami prdčasno zrinile vn iz cerkeve mimo črno belih nun s še zadnjim pogledoma na sicr lepo oblečene pevce, ampak s katastrofalnimi fuksija- flourescentno rozastimi majcami pri ženskah.

Hah. Lej jo. Originalna postruuu. V dmu sm mogla kupt dans labelo . Za Evo. ker je nesramana in NE spoštuje moje prijaznosti. Js sm ji jo tko lepo, res tko lepo vrgla kaj naj js če pokrouček pač ne tesni dobr no:D in pol je padla se je zgorn del odptrgu in prstou u pokrovčku spodn del je pa biu čist z izjemo tistga lasu no:D. Noja. Pol me je nadrla tok da sm mislna da me bo odpihnl. Zdej sm ji mogla pa novo kupt samo zato ker sm bla prjazna. Sporočilo: ne splača se bit prijazn.

Stay britvaa!