Bonjour

Noja. Nč globokega zanimivega ne bom napisala ker je v teh dneh v mojem življenju prava suša tega. Večino dni sm zabublena u pižamo, berem knjige in se neki trudm učit. Sam kaj pol k razimišlam tisoč in eno nepomembno stvar kot naprimer da bi se mesarska muha ki mi najeda že trtji dan enkrat končno tok močno zabila v vrata našega balkona do od nje nebi bla niti mrda več. In potem stvar za kero bi običajno porabla tko ene tri ure se razvleče na 3 dni! TRI DNI! Sevde h tem dost pripomeore Eva ker naju kr vleče drugo k drugi ( aveš kemija pa to:D hec hec ) in pol se skos kličeva in plus 1 ura k se menva pol ti še za 15 minut pade koncentracija. Ja! Ura in petnajst ( na usako uro in pol. ahah:D ) Tko da nikamor ne pridem. Zvečer se seveda zabavava s Petro ( to je edina svetla luč medtem ko že 100tič ponavlam the horse dealer's doughter ) In jeva piškote. Marsikdo bi si želeu bit na najinem mestu. A-a! Pazi kajgovoriš. Ni vse tako lepo k se sliši. Te piškoti mi že iz glave rastejo. Počutm se k ena rožnata svinja ( z eno dlako:D ). Kaj bi dajala lažne upe da se bo na strani pojavu dooolg oranžen zapis, k se pa ne bo ker se grem učit jezik dežele rogljičkov.

Au revoir!