zdravoo

Je.. sobota zvečer. Deem. Pa je mim že polovica vikenda:(.

Na mojmu nosnem pretinu se ustavlja von biskvita. Dans je veliki dan. Usakič ko mami zvečer ni doma, nardimo neki kar drugač nebi smel. Al puding, rakove rezine (mjaam. kaj bi jih ) ali pa palapalačinke. Dans pa nekej prov super duper ekstremno posebnega: tam tam tam, tam tam tam tam tam tam.. Toortaa.

Jutri ma namreč našo najbolj sivolaso bitje družine rojstni dan. Pa še nevemo kaj bi za darilo. No vsaj js nevem.

Je res že čas da se odločim da kej natipkam. Pa nevem zakaj nimam navdiha. Dans sm bla zelo vzorno in pridno bitje in sm se učila:).

Potem pa sm veselo razvijala svoje sposobnosti photo filtra ki sm ga začela na veliko uporabljat, čeprau po pravici povedano mislm da me bo kaj kmalu minil. Ker lahko delaš use stvari na en način. Večino časa je šlo za turkiznooko petro kateri se je nos svetil preveč in sva probale od barvanja (zgledal je kot da ji bo nos nevarno vijolčne barve odpadel usako sekundo kar me je nasmejal kr za par minut dokler mi ni začela grozit z jokom), senčenja, megle ( haha zgledala ko da bi v dimnik padla ), skratka vsega.
Dokler ni sara the master končno pogurntala kako in kaj in se petra ne svetlika več kot plankton v nočnih urah.

The best komad leta je : Ćista desetka! ( sarkazem na neskončno )

Potem sva se z Mini odločile da greva na najin tako že običajen sprehod sproščujoče narave čez gramozno jamo. Sva govorile, govorile in govorile. Pa hodile še za zraven mal:).

( 10ke kr noče bit konc. Umetni joški v zlati preveč oprijeti majci poskakujejo medtem ko se svetleče rožnate ustnice prau tako umetne. In končno zvemo kdo je grozna izvajatelica grozne pesmi: Urša! )

In potem sva se, res nevem zakaj kako in kaj je narobe se zavrtel v zelo nagubanih možganih odločile da greva do Tomačevega ( približno do sredino večino lično urejenih mestnih hišic ). In sicer na odmevni Poljanfest. Rečem lahko samo to: gotovo ni biu eden izmed boljših in megastičnih momentov mojega življenja. Edina dobra stran je bila srečanje z Vorancem, Niko, Aljažem in Nejcem- z dodatkom.

Počas sva nazaj prek gramoznice z metanjem trave v zrak in brcanjem kamenčkov zelo namerno v starejše občanke odpravle domov. Ko sva šle mim snemalne hiše POP-teveja sva zagledale v grmovju presenetljivo rumeno škatlo z osprtim pokrovom na notranjosti katerega je bil napisat znesek: 15.ooo evrov , na sprednji strani pa se je bohotila številka 9 . Točno tako! Prav imate! Našle sva Zmagecevo škatlo:). Že sm jo navdušeno hotl odnest s sabo za spomin pa sm ugotovilila da je notr prazna steklenica vina in me je minilo veselje.

Ko sva ble doma končno z delno spočitimi udi sva mal visele na računalniku in preurejale petirino oko ki je zgublo sinjino ki jo je nadomestila belina in razširjena zenica:D.

Noja. In sedaj gremo že četrti krog z dalinjcem prek teveja in ugotovimo da v sobot zvečer ni nč pametnega po televiziji.

Podplat leve noge je že nevarno omrtvičen in do kolena se razteza neprijetn občutek zato se grem mal razhodit po hodniku.

Stay britvaa!