Dolgi zabavni upis

Zadnji dnevi so bli kul:). Kul -the kul- the kulišt.

Ou je. Najprej sva se z Manco veselo odpravle delat filemček. Posnet je blo in prepričane sva ble da bo končano čis u izi v tork. Ja.. Prišlo je do zapletov ker nisva znale potegnt filmčka iz kamere. Ker je teško.
Navodila angleška so zgubil in ostala so samo francoska nemška in italjanska. Ne hvala. skratka, tko čis v našem stilu končano je blo zadn dan s podalškom pouka ker nisva mogla vsega dokončat v petih urah. Dobile sva tut okrepitve katere so ble tm zato da niso ble pr pouku lahko so pa dejansko kej pripomogle.Filemček je kul nastau. Bol kul kot smo si zamišlal. Jaa.

Sam posnet je blo mičken levo na momante. Pa pač. En tiskarski škrat se je pojavu: A niso se niso vdali. Hej! Nihče ni popoln;).

In potem. Naslednjega dne se kopica najstnikov ob jutranji uri zbere pod strehico in se skupej odpravjo proti gospodarcu na generalko da jim bo vsaj približno jasno kaj jih čaka popoldne. Kjer bodo se lepo poslovil še zadnjič.Pogeneralki smo skočil še do Nike kjer smo dokončal program ki še ni biu dodelan.
Pojedli smo toast in sladoled. Pa poplaknel s kokakolo. Supr kombinacija.
Ogledal smo si pony-ja kerga je Ana priskrbela dan poprej in ga k Niki pripeljala ob nenormalni uri. Pol sedmih. haha. Se mi je prou smejal.No ja. Odidm domov in sprintam program, popravm, pokličm Niko še 5krat zato da slučajno nebi pozabla daril za učitle. In potem šc do frizerja.

Mičken barvanja. Mičen striženja ( to je blo prvič da se nism zares postrigla ( samo konice ) ). Ponavad so zmerej mogl pometat za mano ker sm putila las za celo lasuljo k so pa tok gosti:P ). In ogroomno našpricanega laka ter špang da je vse stalo kot je blo načrtovano. Razčupan čop. Pač normalna čupa ne.

Pridm domov in ugotovim da sploh nimam took časa. Ker mičken še zabušavam na računalniku, me to nakonc kr precej tepe sej se morm zrihtat v dvejstih minutah ker se mormo prej it še Bjanki pokazat.
Sej bi šli peš ampak ker mamo tako srečo se lih ulije tko da moram še prevoz rihtat. Z skoraj razbitim nosom, pupustelimi živci mam končno na nogah najlonske štumfe, na očeh maskaro na čupi kile laka in na modrcu pršito majco da se slučajno ne premakne mal nižje sm konc, skočm v avto in me Petra zapelje do pionirca.
Se pokažem Bjanki ( da ne omenm svojga presenečenja ko ustopm v sobo in tm ni samo bjanka ampak en pouhn kup ljudi ki se zastrmijov mojo prefino opravo ) in potem do gospodarca grem z Niko ki sm jo hotla nabit. Smejala se je temu kako zgledam s svojim napudranim obrazkom. Bo že vidla.
In potem vidm da je Monika še tisočkrat bol zrihtana od mene ( oddih:) ), ampak ji je ful pasal. Pol pride Kata ki je zakon oblečena:) . Čevli pa sploh. Pa še mojca. Kuul. Prou kul mi je zgledal. No ja, gremo gor in se poslikamo. Program se brzinsko začne.In potem že ples. Blo je kr sporščeno. Z

Maretom sva se enkrat zmotla ( oz. ne, Mare se je zmotu ). No pol pride ples s starši. hahaha:D. Hahaha. Haaa. Kr ne morm se nehat smejat ob spominu kako sva z atkom veselo poskakovala na ozkem prostoru nekdanje mini dvorane v Urški ( ne štekam zakaj nismo bli v napi telovadnci ki je bla pač enkrat večja- ja in če odmeva?! ).
No ja. In potem programi. Obadva kul. Blo je mal solzic. Svoj sedembesedni stavk sm lepo prebrala. In potem z rahlo tresočo roko izročila oranžno košrkaško žogico proti stresu Eriki in šla nazaj v gručo sošolcev.Emika je dobila kolo. In imela svoj govor.
Povedal smo ji en lep stavk : hvala ker ste bili naša druga mamiii. Verjetno je zvenelo precej R, ker smo povedal to skupaj. Pač. Mi smo en sam velik R.
Potem so prišle a vrsto še račke. Plesala sm s Kato, ko kr naenkrat zagledam gorzo: mojo mami in učitlco Laro ( za slo ) ki veselo poskakujeta. Mal sm se potolažla k sm vidla Zdenko in Minino mami, ampak še zmerom sm bla v šoku.

No ja. Okol desetih se je vse skupi končal. In odpravlal smo se domov. Ko sm pršla sm si najprej na hitr odšila majco iz modrca in veselo skočila v udobnejša oblačila.
Potem sm šla z mami dol ker mi je mogla vrata odklent in s tem Kati, Klari in Mini onemogočla da bi me presrtrašle ker so že veselo čakale iza vrat, Haha.No in porem k Mojci. Nismo bli prvi. Nekateri so prespal.
Drugi smo mogl domov.
Nekateri smo se mel fajn, drugi mal manj.
Nekateri so bili veseli drugi ne;).
Okol enih sva se s Kato spokale domov. Mal sm še brala pol pa spat. Okol dveh.Naslednega dne nism šla v šolo:D. Samo Mini js pa Klara nismo šle. Upam da niso nč zapisoval.
In kaj se je men, talent zgodil? Medtem ko naglas prepevam: "Maloo tuuu, malooo taaaaa" sej v zadregi nasmehnem učitelci za slovenščino ki nevem zakaj stoji na cesti tm k js, ker bi mogla bit sicr v šoli.Potem grem na kosilo.
Z Mini in se srečam z drugimi. Pouprašam po njihovem stanju, do kdaj so ostal in kdaj so ustal. Gremo h Kati. In potem na kosilo ki mi res ni pasalo v Guliverja. Pa sej je blo dobr.Doma mal počitka. Pol pa v kino. Wath happen in Vegas... Simpatičen film:). Pa mal makdonalca ( svetovn dogodek: nism naročila big maca ampak chikna ). Potem pa domov gledat TV.

No ja nadaljujem jutr ker mi tuki uzadi ena rit neprestano piska: kaaaj to tipakš. kaaam to piššš! Morš mi povedat use kar rečm ker še nisi ponoletna. ( samo počak še tri leta )Čeprau še zdalč nism pršla na današn dan lah povem da je biu meeeegaaastiiičen. Pisšm jutr. Jutr pa ne bo megastično. Morm v dolgo polano.

Okej. Doboro jutro. Nevem zakaj se nekaterim zdi 11 že pozna ura za spat ampak js bi gotov spala lahko še dve uri če bi biu mir. Pa ga ni in zato sm tuki. Ubistvu zdej tipkam na word, ker intrnet SPET ne dela.
Itak na računalniku druzga kt internet ne uporablam. No ja. Mogoč simse. Ampak zdej jih nimam časa.Učer zvečer sm si kooončno razpustila nalakiran čop ki bi lah sigurn stau še dva tedna če bi ga pustila. Sej mogoče bi ga, pa me je vse tok strašno srbel da sm učer kr uživala k sm se lehako popraskala:D. Haha.

Poslušam zanano pesm ki prihaja iz kuhnje iz najšega stalno vreščočega radia. Igra skos: če nas ni doma, če smo... Potrošniška banda!
Okej. Skratka najzabavnejše je spet blo ko smo šli iz kina po uni potki ob jezeru. Kaj vse se je že tm zgodil. Sladoled na Anjini glavi. En kup smešnih zgodbic o tem kako se je kdo polulau ob precej neprimernih dogotkih in velk zvokov: ouuuuuuuu ouuuuuuuuuuu ouuuuuuuuuuuu!.
Smeha še preveč. Z busom domov. Vožna ne prehaša tiste k sva jo davno mele z Manco. Ker se pač noben več ni voljan zrušt. Ampak bi blo pa supr.

In potem sobota. Dopolne obično zabušavanje:D. Tv, tv, računalnik ( še dobr da sm se ga nabulla tko da teoretično dans ne rabm svoje doze ) pol pa končno ob ene treh vn. Dobila sm se prvotno z Mini. Pa sva srečale Mareta F ki ni kazu veselja do življenja zato sva šli do njega. Pol pride še Manca, Mare in Nejc. In greeemooo se žooogat:D. Kao veliki že;).
In sm potegnila na plano svojo oranžno odbojka žogico proti stresu na keri piše 9.b in smo se začel borit. Najprej midva z Maretom proti Manci in Mini. Umes je igra prerasla v bejzmol ker smo najdl eno leseno palco.Pol pa Nejc in Mare prot nam trem. Odnesla sm jo s prasko na ključnici umazanimi hlačami ( no sej sm jih že očistla ) in umazanimi all starkami. Ki jih pa nima veze pucat ker nenazadne se zmerej vrnejo v rjavkasto stanje. Nimam pojma kako. Took umazana pa že nism, ne?Okej. Pol najprej sm nameravala mračno popoldne ( ulil se je lih takrat ko smo so žogal pa smo mogl pod strehico. In sm šla v trgovino po Elvisovo hrano, da smo se mal okrepčal:D ) presedet ob dobri knjigi Bele Masajka, pa sm mami uprašala če še vela kar sm se zmenla neki dni nazaj: da grem lahko v ta prenosni holandski lunapark. Pa bi mi pomoje prepovedala, ampak sva se res zmenle tko že v tork al kdaj.

No in gremo. Zasleplena js uzamm s sabo 10 eurou v še večji zaslepljenosti da bom s petimi pršla domov. Jaa. In v prepričanju da bom šla na 5 stvari. No ja. Plan se je porušu ob pogledu na cene. Ker pač je Anja kr precej sfalila. pač. Najprej smo šli na malo kladivo ki je melo zravn sebe ogabne slikice. Drugač pa celo lučkasto in žmigasto. S Tejo sva se najprej prijazno javle da bova uspodi čeprau je Anja tok trdila da bom z njo. In sva držale torbe, probale mahat jim pa niso bli lih navdušeni nad tem. Prideva na vrsto. Razn tega da mi je moja preljuba predraga najbolj cenjena verižica skor odletela iz vrata, je blo zaakon! In goooor in obraaat in doool. Tejina krohotajoča faca in moj smeh. Mal unga super občutka v želodcu drugač pa zelo kul. Mal smo se sprehajale in gledale cene kaj bi in kaj nebi dokler Manca ne pobul in do nje stop črnolas fnt. Po opisu ne ustreza Jakobu, za kerga zvem kdo je pol k pride s tresečimi rokami. K da bi ji nudge po celmu telesu poslala. Potem... Smo šle naprej naokol po sladkorno peno. Mislm Teja pa Anja sta šle druge smo se pa kt mravljice požrešno zbrale in napadale dokler ni ostala zgolj lepljiva palčka. Kmal mi je ratal žau. Želodec namreč ni biu lih presrečen.
Potem smo se že odločl da gremo na ta vlko kldaivo ki ga usak dan zvečer opazujem iz okna v šestem nadstropju. Ko prešetejemo kokrat se obrne mal zgubim pogum. 22krat namreč. Ja. No počakale smo tjašo in spet šle na malo kladivo.Umes sm občudovala tigra velikosti mene ampak ker vem da se v metanju žogic in streljanju kamelic ne izkazujm najbl sm ga samo gledala.No in se zvečeri. Nepremišljeno stopimo do blagajne z kartami. In kupmo. V vrsti obžalujemo. Ko ljudje pridejo iz vožnje ne zgledajo najbolj navdušeni, ampak kam naj se obrnemo. Začne deževat. Anja paniko zganja. Jo mirim. In potem čis neumesno prileti en tak velik debeu in kosmat brencelj. Res ne paše. Tko dž pa tema pa živčni ljudje + brencelelj = NE. Ne paše enostavno ne. No ja nima veze. In pole gremo gor. S ukrcava z Anjo. Kladivo se dviguje dviguje dviguje. Roke tiščim na tistmu k te dol drži, ker se mi zdi zlo slabo prpet. tolažm Anjo. Žou mi je. Vidm ceu city park. Če bi biu dan pa jasno vreme še dolenjsko. Grozn mi je. Zaupijm da mi je žou. Čakamo da se Manca in Mini ukrcata še uspodi. Ene 20 (?res nimam občutka za take stvari ) metrou pod nami. Uzadi sedita Teja in Tjaša. Začne se mal premikat in v moji glavi: sej boš zdej vidla če si dost prpeta al ne. In se zavrtimo, nazaj /naprej nevem. Edin kar vem da straha ni več. KOK JE ZAKOON. Najprej. In se obrne in stolpnce rstejo od uzgori. In je kolo obrnjeno na glavo. Js pa sam:" OOOOO KOK HUUUDOOOOOO! " Zmer hitrej: "ZAKOOON!" Hitrej obrat na glavo. Smeh. Koook uživam. Mal je groz občutk potem k sam na glavi dol visiš, ubistvu na trebuhu na uni stvari k te zapne pa ne zgleda lih trdna, in sploh ne sediš ampak je toook dobr. Gledaš in nad tabo tmno modro sivo nebo. Strele in dž k te buta v obraz ti unič prelestno frizuro. In pol nas je zapelal do dol. Mičken nism tal čutla da sm šla kr slaloma ampak je blo kul! KUL KUL! Sam do dol smo pršle cele nasmejane in potem z obžalovanjem poklicale Anjino mami ker je bla pač tok ura kot smo se zmenl. Če bi šle mal prej bi lah mogoče šli še enkrat. Ampak itak verjeno ne ker so ble naše denarnce obubožane. Ker nenazadne morm še mini tri eure vrnt:D. Jutr jutr.

No ja. Pršli smo iz Dolge Poljane. Nazaj grede sm spala kar NI kul. Ker pol nam zvečer spet. Oddal smo darilo čestital in pol do stare mame kjer smo spucal avto. Mal sm se pogovarjala s petelinom. Morm rečt da je biu kr precej komunikativen. Nism vedla o čem govorim ona pa očitnko kr precej ker je enkratg umes pošteno znoru.Nakradla sm neki ribeza za domov in zdej sedim tuki vnovič jem lubenico.

Okej. Dans je... tork? To bo ja. Pebrala sm belo masajko, zdej si grem najprej še glavo oprat pol pa še film pogledat. ( glavn da sta moji rami kot rdeči pomaranči )

staaay britvaa!